Sabotin park miru
Sabotin il Parco della Pace

Krožna čezmejna pot na Sabotin

 

Opozorilo: Do podpisa sporazuma o prostem prečkanju meje med Slovenijo in Italijo in o vzpostavitvi planinskega mejnega prehoda ne priporočamo čezmejne krožne poti na Sabotin.

Solkan- Kojsko- Karavla na Sabotinu- Šmaver- Gorica- Solkan in krajša variacija

Solkan- Podsabotin- karavla na Sabotinu- Šmaver- Gorica- Solkan.

Izhodišče:

Parkirišče pred mostom čez Sočo v Solkanu

Opis poti:

Pot začnemo v Solkanu. Prečkamo Sočo in se vzpnemo na pobočje Sabotina ter prečimo italijanski koridor. Peljemo skozi Podsabotin (pot si lahko skrajšamo tako, da v Podsabotinu za avtobusno postajo zavijemo desno proti Sabotinu). Pod Humom, pri veliki in formacijski tabli v Brdih, zavijemo desno in se po dolini manjšega potočka vzpnemo na Kojsko. Od tu po glavni cesti kolesarimo do Gonjač, kjer zavijemo desno na pot proti Plavam. Po dobrih 500 m zavijemo na makadamsko pot proti Sabotinu. Kolesimo do vrha Sabotina ali se na ovinku pod karavlo podamo na povezovalno pot z Italijansko potjo do ride št. 5 (vmes prečkamo mejo: nujno seboj vzemite osebno izkaznico ali potni list!), od tu se spustimo proti vasi Štmavru. Od tu se spustimo do Pevme in do mostu čez Sočo. Preko mejnega prehoda Solkan se vrnemo nazaj na izhodišče.

Zanimivosti ob poti:

solkanski most leta 1906 zgrajeni most z največjim lokom (85 m) iz obdelanega kamna na svetu. Most je bil v prvi svetovni vojni v bojih za Gorico leta 1916 porušen, od leta 1918 do 1927 pa je prehod čezenj omogočala začasna jeklena konstrukcija.

piramidi - spominski obeležji iz 1. sv. vojne, dve izmed treh piramid na pobočju Sabotina, ki označujejo začetne lokacije napada italijanske vojske 6. avgusta 1916 v šesti soški bitki

sistem kavern ob bivši vzpenjači Avstroogrske vojske (ob severna poti), ki se je na Sabotinu oskrbovala s pomočjo tovorne žičnice in manjšega vodovoda, ki sta bila speljana z levega brega Soče.

sistem kavern zahodno od karavle urejen za obiskovalce (južna in severna pot) Impresivna galerija avstroogrskih kavern, ki jih je po zavzetju Sabotina v 6 soški bitki avgusta 1916 Italijanska vojska preuredili za svoje potrebe in vanje namestili topove, s katerimi so obstreljevali položaje avstroogrske vojske na Kuku, Sveti gori, Vodicah in Škabrijelu.

muzejska zbirka v karavli na Sabotinu: (severna in južna pot) kratka predstavitev dogajanja na Sabotinu in v njegovi okolici v 1. sv. vojni,

Najvišja točka:

Karavla na Sabotinu, 560 m

Višina izhodišča:

90 m

Dolžina:

25,5 km (cela pot) in 19,8 km (krajša varianta)

Težavnost:

Posamezni odseki poti so zelo težavni, zlasti vzpon iz Podsabotina, če zberemo krajšo varianto, in zelo strm spust proti Štmavru. Manj zahtevna je pot od izhodišča v Brdih proti karavli na Sabotinu.